Zgodovina
Zgodovina nogometa v Naklem se pričenja pred drugo svetovno vojno leta 1936 in leta 1937, ko so nogometaši pričeli s prvimi tekmami v okviru športnega kluba Slovan. Tekmovali so v Ljubljanski nogometni ligi – gorenjska skupina. Po letu 1945 se je nogometna dejavnost nadaljevala, klub pa se je leta 1952 preimenoval v telesno vzgojno društvo (TVD) Partizan. Vseskozi je bil klub aktiven in z vsemi kategorijami nastopal v gorenjskih ligah, nogomet pa je bil že v tistih letih najbolj razširjena športna dejavnost v Naklem, velik poudarek je bil namenjen vzgoji lastnih igralcev iz Nakla in okolice (Strahinj, Cegelnica, Pivka), enako pa velja tudi za trenerski kader.
V šestdesetih letih beležimo odmeven uspeh leta 1967, ko so člani osvojili prvenstvo Gorenjske, vendar zaradi finančne nezmožnosti niso prestopili v republiški rang tekmovanja (consko ligo). V osemdesetih letih je klub aktivno sodeloval pri uresničevanju portoroških sklepov, tako da je precej perspektivnih igralcev nastopalo v vseh selekcijah Gorenjske, od pionirske do članske ekipe, nekateri med njimi pa danes tudi nosijo dres našega kluba. Prav generacija mladincev, rojenih med letoma 1957 in 1960, ki je v letih 1975-1979 dosegla odlične uspehe v svoji kategoriji, je bila kasneje temelj uspehov članov v slovenskem prostoru.
Leta 1981 se je članski ekipi kot povsem rekreativni ekipi, ki je nastopala v gorenjski ligi, v pokalu uspelo uvrstiti celo v finale pokala Slovenije, kjer so izgubili proti Mariboru, na poti do finala pa jim je uspelo premagati tudi klube kot so Stol Kamnik, Mercator-Svoboda Ljubljana in ljubljansko armijsko ekipo, v katero so nastopali Ivković, Savić in drugi prvoligaški igralci.
V letu 1984 je naklanskim nogometašem uspel velik podvig. Po napornih kvalifikacijah se jim je uspelo uvrstiti v 2. slovensko nogometno ligo oz. t. i. OČL - zahod. V OČL - zahod so nastopali šest sezon in dosegli naslednje uspehe:
1984/85 - 10. mesto; trenerja Franc Zupan in Sašo Voglar
1985/86 – 8. mesto; trenerja Franc Zupan in Sašo Voglar
1986/87 – 7. mesto; trenerja Franc Zupan in Sašo Voglar
1987/88 – 4. mesto; trenerja Franc Zupan in Sašo Voglar
1988/89 – 5. mesto; trenerja Franc Zupan in Sašo Voglar
1989/90 – 2. mesto; trener Valentin Dolenc
Predvsem prvo leto nastopanja v OČL je minilo v krčeviti borbi za obstanek v ligi, delno tudi drugo sezono, preostala štiri leta nastopanja v OČL pa so pomenila vsakoletno izboljševanje igre in uvrstitve, sezona 1989/90 pa je pomenila izpolnitev želja ter uvrstitev v 1. slovensko nogometno ligo. Že prvo leto nastopanja v SNL (sezona 1990/91) so bili nogometaši Živila Naklo presenečenje lige in po prvem delu prvenstva uvrščeni celo na 4. mesto, na koncu prvenstva pa so osvojili še vedno solidno 8. mesto. Jesen 1990 je tudi pomembna prelomnica za nogomet v Naklem, ne samo zaradi uvrstitve v SNL, pač pa tudi zaradi dejstva, da je DO Živila postala generalni pokrovitelj kluba, brez katerega bi klub težko uspešno nastopal v 1. SNL.
Sezona 1991/92 je predstavljala nov mejnik za slovenski nogomet, saj so v enotni slovenski ligi zaigrali prav vsi slovenski klubi, zelo vidno vlogo pa je odigral NK Živila Naklo. Uvrstitev po jesenskem delu na 3. mesto (trener Bogdan Andrejašič) je bila v tako močni konkurenci velik podvig, kar je našemu klubu prinesli tudi zaslužen naslov športne ekipe Gorenjske po izboru časopisa in bralcev Gorenjskega glasa za leto 1991. Tudi uvrstitev na 6. mesto ob koncu sezone predstavlja zelo lep uspeh v takratni enaindvajsetčlanski ligi.
V novi tekmovalni sezoni 1992/93 je ekipo prevzel trener Branko Oblak, po jesenskem delu prvenstva pa je bila ekipa na 7. mestu z le majhnim zaostankom v točkah za višje uvrščenimi ekipami. Prvenstvo so Naklanci končali na odličnem 4. mestu in le malo je manjkalo, da se niso uvrstili v evropske pokale.
Sezono 1993/94 so Naklanci žačeli odlično, a so kasneje popustili in prvenstvo končali na 8. mestu. V drugem delu sezone je trenerja Oblaka zamenjal Janez Zupančič. Sezona 94/95 pa je prinesla tisto, česar so se nogometni navdušenci najbolj bali – izpad iz 1. SNL. Po slabem začetku sezone je trenerja Cukrova zamenjal Lazarevič, ki pa žal ni mogel preprečiti izpada v nižji rang tekmovanja. Zasedli so 14. mesto, ker pa se je liga skrčila iz 16 na 10 moštev, so Naklanci igrali kvalifikacije in po odličnem izidu 2:2 na gostovanju pri Primorju, doma izgubili z 0:1 in se poslovili od 1. SNL
Sezona 95/96 je pomenila udejstvovanje v drugoligaški druščini, v kateri so Naklanci končali na 13. mestu. Sezona je pomembna tudi zato, ker se je poslovil generalni sponzor Živila in tudi zato, ker so se Naklanci spomladi po nekaj letih brezdomstva preseli na novo igrišče v Naklem pri poslovni stavbi Merkurja.
V jesenskem delu sezone 1996/97 je klub v 2. ligi še nekako preživel, vendar je bilo predvsem finančno breme preveliko in klub se je združil s Triglavom, saj je bil to edini način, da se na Gorenjskem obdrži 2. liga. Tako je spomladi leta 1997 moštvo Triglav - Naklo igralo v kranju in zasedlo 11. mesto. V Naklem pa je ekipa Naklo - Triglav igrala v 3. ligi in zasedla končno 8. mesto. Že naslednjo sezono 1997/98 pa je v Kranju v 2. ligi nastopal samo Triglav in bil prvi, v Naklem pa v 3. ligi samo NK Naklo in zaradi slabih predstav kot zadnji izpadel v Gorenjsko nogometno ligo.
Sezona 1998/99 je pomenila ogromno prelomnico v delovanju kluba, saj je od funkcionarjev v klubu ostal samo Franc Porenta, ki je okoli sebe zbral domače fante in ekipa je v tej sezoni zasedla 2. mesto v ligi. Od takrat NK Naklo nastopa v 1. GNL, razen v sezoni 2003/04, ko so izpadli v 2. GNL, vendar se je takoj v naslednji sezoni NK Naklo vrnil v 1. GNL. Ob tem velja omeniti tudi naše navijače, ko so nas že ob nastopanju v OČL zvesto spremljali, enako pa veljalo tudi ob nastopanju v 1. SNL, ko se je na tekmah v Kranju vedno zbralo najmanj 1000 gledalcev, kar je bila tudi lepa podpora za doseganje dobrih rezultatov.
Decembra 2008 pa je NK Naklo stopil na novo pot pod sloganom Klub zmagovalcev. Kratkoročni cilj je uvrstitev v 3. SNL, kasneje pa preboj v 1. SNL. Dolgoročno želimo postati najboljši klub na svetu. V sezoni 2008/09 smo osvojili drugo mesto v 1. GNL, v letošnji sezoni pa ciljamo na prvo mesto.
IGRALSKI KADER NOGOMETNEGA KLUBA
Uvrstitev v OČL in pretežni del bremena nastopanja v OČL so nosili naklanski igralci, pa tudi do jeseni 1990 je ekipo vodil vedno domač trener. Uvrstitev v SNL ter želja po uspešnem nastopanju tudi v 1. ligi je privedla do tega, da so v klubu igrali tudi drugi odlični nogometaši, tako da so takrat imeli zares dobro ekipo. Po izpadu v iz slovenskih lig, danes za NK Naklo nastopajo domači igralci in igralci iz okoliških krajev
IGRALSKE LEGENDE NK NAKLO
Med legende našega kluba štejemo naslednje igralce:
Franc Fuchs, Ciril Žontar, Boris Križaj, Janez Križaj, Brane Količ, Dane Jošt, Darjan Jošt, Andrej Jošt, Marjan Marinšek, Tomaž Jelovčan, Janez Bohinc, Robi Lunar, Bojan Taneski, Franci Ahčin, Brane Pavlin, Andrej Jerina, Filip Murnik, Miro Vodan, Roman Zaplotnik, Robert Marušič, Aleksander Vorobjov, Gregor Grašič, Dino Lalič, Enes Demirovič, Miran Pavlin
IGRIŠČE
V letih od 1937 do 1952 je naklanski nogometni klub zamenjal kar sedem lokacij nogometnih igrišč, vse v Naklem, osma lokacija od leta 1952 do 1974 pa je bil prostor, kjer ima danes sedež Mercator. Leta 1975, po enoletnem nastopanju vseh ekip na pomožnem igrišču v Kranju, je nogometni klub dobil lokacijo ob novi šoli v Naklem pod manjšim hribčkom imenovanim Štucelj. Tudi to igrišče je nastalo iz travnika in je bilo do sezone 1992/93 prizorišče nastopanja naklanskih nogometašev v slovenskem prostoru. V sezoni 1992/93 se je članska ekipa zaradi kriterijev NZS morala preseliti v Kranj, kjer je takrat igrala svoje prvenstvene in pokalne tekme, igrišče v Naklem pa jim je še vedno služilo za vse treninge. Sedaj je igrišče ob poslovni stavbi Merkurja v Naklem. Leta 2009 je to igrišče dobilo ime Arena zmagovalcev.
















